Triinpetdeset postaj na Tokaido7 P Yyw X34 h21h R jG89Ab c DmxW Md Kkd E2
Triinpetdeset postaj na Tokaido (東海道五十三次 Tōkaidō Gojūsan-tsugi), v tu predstavljeni izdaji Hōeidō 1833–1834), je zbirka lesorezov ukiyo-e, ki jih je njih avtor Utagava Hirošige ustvaril po prvem potovanju po Tōkaidō leta 1832.[1] Cesta Tōkaidō med Edom (dandanašnji Tokio), glavnim mestom šogunata, in imperialno prestolnico Kjotom, je bila glavna potna in prevozna žila stare Japonske. Je tudi najpomembnejša od "Pet cesta,", to je pet glavnih cest na Japonskem (Gokaidō), ki so jih ustvarili in zgradili v obdobju Edo z namenom, dodatno okrepiti nadzor osrednje uprave nad celotno državo.
Čeprav je izdaja Hōeidō je daleč najbolj znana, je tema triinpetdesetih postaj na Tokaido bila tako priljubljena, da je Hirošige konec koncev ustvaril kakih 30 različnih zbirk lesorezov o cesti, ki se med seboj zelo razlikujejo, tasko po velikosti (ōban ali chuban), zasnovi in celo po številu (nekatere med njimi vsebujejo le le odtisov).
Izdaja Hōeidō Tōkaidō je najbolj znano delo Hirošigeja, in po nakladi najbolj uspešna zbirka japonskih Ukiyo-e grafik..[2] V stopinjah Hokusaijevih Šestintrideset vedut gore Fuji je zbirka utemeljila to novo pomembno temo, to je Ukiyo-e, krajinski lesorez, tudi imenovan fūkei-ga, ki posebno poudarja "slavne poglede" (meisho). Te krajinske grafike so v celoti izkoristile nove možnosti, ki jih je nudil zahodni pristop s perspektive - pristop, ki so ga japonski umetniki v tistem trenutku v celoti osvojili in prevzeli. Hirošigejeve zbirke so bile od vsega začetka popoln uspeh, ne samo na Japonskem, temveč kasneje tudi na zahodu.
Vsebina
- 1 Tōkaidō
- 2 Hirošige in Tōkaidō
- 3 Triinpetdeset postaj na Tōkaidō (Izdaja Hōeidō)
- 4 Zgodovinski vpliv
- 5 Opombe
- 6 Sklici
- 7 Zunanje povezave
Tōkaidō[uredi | uredi kodo]
Tōkaidō je ena od petih ppti, ki so jih zgradili pod Tokugavo Iejasujem., Gre za vrsto poti, ki so Edo povezovale z drugimi deli Japonske. Tōkaidō je Edo povezal s tedanjim glavnim mestom Kjotom. Cesta Tōkaidō, najbolj pomembna in najbolj obljudena med njimi, je vodila po vzhodni strani otoka Honšū, od koder tudi njeno ime, to "Vzhodnomorska cesta". Ob poti je bilo nanizanih 53 poštnih postaj, ki so nudile potniku hrano, hlev in prenočišče.
Hirošige in Tōkaidō[uredi | uredi kodo]
Leta 1832,je Hirošige premeril celo pot od Eda do Kjota, kot spremljevalec uradnega poslanstva, katerega naloga je bila imperialnemu dvoru dostaviti čredo konj.[3] Konji so bili letni dar šoguna kot priznanje cesarjevega božanskega statusa.[4]
Pokrajine, skozi katere ga je vodila pot, so na umetnika naredile globok vtis o umetniku, na poti je ustvaril številne skice, tako tudi med povratkom po isti poti v Edo. Po povratku domov je takoj začel pripravljati prvi natis zbirke Triinpetdeset postaj na Tokaido .[3] časoma je celotna serija narasla na 55 slik, po eno za vsako postajo, in dodatno še dve za začetno in končno točko poti.
Prvo izdajo zbirke sta izdali založniški hiši Senkakudō in Hōeidō, ki je poznejše zbirke izdajala sama. [3] Lesorezi ega sloga so se novi običajno prodajali za ceno med 12 in 16 bakrenih kovancev na sliko, kot so takrat stali slamnati sandali ali skledica juhe.[5] Zbirka Triinpetdeset postaj na Tōkaidō je doživela nesluten uspeh in Hirošige je postal eden najbolj uglednih in uspešnih avtorjev grafik obdobja Tokugava.[6]
Hiroše je v sodelovanju s Keisai Eisen, nadaljeval z zbirko Devetinšestdeset postaj Kiso Kaidō, ki slika poštne postaje na cesti Nakasendō (ki so ji rekli tudi Kiso Kaidō).
Triinpetdeset postaj na Tōkaidō (Izdaja Hōeidō)[uredi | uredi kodo]
Poleg triinpetdesetih postaj na sami poti Tōkaidō vsebuje zbirka tudi začetek poti Nihonbaši (Japonski most), in njen konec kot odtis številko - Keishi,Kyoto, glavno mesto cesarstva.
 1. postaja : Šinagava.[N 2] - 品 |
 2. postaja : Kavasaki - 川崎 |
 3. postaja : Kanagava - 神奈 |
 4. postaja : Hodogaja - 程ヶ谷, 保土ヶ谷 |
 5. postaja : Tocuka 戸塚 - |
 6. postaja : Fudžisava - 藤沢 |
 7. postaja : Hiracuka - 平塚 |
 8. postaja : Ojso - 大磯 |
 9. postaja : Odavara (Brod čez reko Sakava. - 小田原 |
 10. postaja : Hakone 箱根 - |
 11. postaja : Mišima[N 3] 三島 - |
 12. postaja : Numadzu - 沼津 |
 13. postaja : Hara - 原 |
 14. postaja : Jošivara - 吉原 |
 15. postaja :Kambara - 蒲原 |
 16. postaja : Jui - 由井, 由比 |
 17. postaja : Okicu - 興津 |
 18. postaja : Edžiri - 江尻 |
 19. postaja : Fučū - 府中, 駿府 |
 20. postaja : Mariko - 鞠子, 丸子 |
 21. postaja : Okabe - 岡部 |
 22. postaja : Fudžieda - 藤枝 |
 23. postaja : Šimada - 島田 |
 24. postaja : Kanaja - 金屋, 金谷 |
 25. postaja : Nisaka - 日坂 |
 26. postaja : Kakegava - 掛川 |
 27. postaja : Fukuroi - 袋井 |
 28. postaja :Mitsuke - 見附 |
 29. postaja : Hamamatsu - 浜松 |
 30. postaja : Maisaka - 舞阪 |
 31. postaja : Arai - 荒井, 新居 |
 32. postaja : Širasuka - 白須賀 |
 33. postaja : Futagava - 二川 |
 34. postaja : Jošida - 吉田 |
 35. postaja : Goju - 御油 |
 36. postaja : Akasaka - 赤坂 |
 37. postaja : Fudžikava - 藤川 |
 38. postaja : Okazaki - 岡崎 |
 39. postaja : Chirju - 地鯉鮒, 知立 |
 40. postaja : Narumi - 鳴海 |
 41. postaja : Mija - 宮 |
 42. postaja : Kuvana - 桑名 |
 43. postaja : Jokaiči - 四日市 |
 44. postaja : IšijakuŠi - 石薬師 |
 45. postaja :Šōno[N 4] - 庄野 |
 46. postaja :Kamejama - 亀山 |
 47. postaja : Seki |  48. postaja : Sakašita - 坂下 |
 49. postaja : Tsučijama - 土山 |  50. postaja : Minakuči - 水口 |  51. postaja : Išibe - 石部 |  52. postaja : Kusatsu - 草津 |
 53. postaja : Otsu - 大津 |
|
Zgodovinski vpliv[uredi | uredi kodo]
V času, ko je živel v Parisu, je Vincent van Gogh strastno zbiral lesoreze ukiyo-e in skupaj z bratom si je v galeriji S. Bing nakupil zbirko več sto slik [7] V tej zbirki so bila tudi dela iz Triinpetdeset postaj na Tōkaidō; pod vplivom te zbirke je Van Gogh vgradil njene stilne elemente, tako jasne barve, podrobnosti iz narave in neobičajne perspektive, tudi v svoja dela.[8] V zasebni korespondenci piše, da , "...vse moje delo sloni na japonski umetnosti..."; impresioniste je imel "francoske Japonce".[9]
Arhitekt Frank Lloyd Wright je bil strasten zbiratelj Hirošigejevih del, med drugim jed bil tudi lastnik zbirke Triinpetdeset postaj na Tōkaidō. Leta 1906 je na Institutu. Wright je trudi izdelal načrte za porazdelitev razstavljenih umetnin, ki je tistikrat pomenila največjo razstavo slik dotlej.[10] Wright je ta dela cenil tako na profesionalni kot tudi na estetski ravni, bila so mu vir navdiha v naravo in oblikovanje struktur, poškodovanim odtisom je dodajal črte in sence v prizadevanju, da bi se dokopal do njihovih ustvarjalnih načel.[11]
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hirošige si je resnično obril glavo, postal je buidistični menih in si nadel ime Tokubei.
- ↑ Šinagava je bil kraj nad zalivom Šinagava, južno od Eda; obala je bila zasuta z javnimi hišami, kjer so kurtizane prejemale svoje stranke. Z balkonov je bilo videti čudovito sliko zaliva, ki jo je ovekovečil Kijonage v svoji slavni zbirki diptihov Minami no Juniko (dvanajst mesecev na jugu)
- ↑ Mišima po pravici velja za najbolj znano sliko zbirke. Zelo značilna je kot dokaz za zavzetost, s katero je Hirošige slikal podrobnosti okolja, megle, sneg ali pa nočne krajine.
- ↑ Šōno je ena od najbolj slavnih slik zbirke.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Tōkaidō Gojūsan tsugi" v Enciklopediji Japonske, p. 973.
- ↑ Forbes, Andrew; Henley, David (2014). Utagawa Hiroshige's 53 Stations of the Tokaido. Chiang Mai: Cognoscenti Books. B00LM4APAI (full series)
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Oka, Isaburō. Hiroshige: Japan's Great Landscape Artist, p. 75. Kodansha International, 1992. ISBN 4-7700-2121-6
- ↑ Hagen, Rose-Marie, in Rainer Hagen. Masterpieces in Detail: What Great Paintings Say, Vol. 2, p. 357. Taschen, 2000. ISBN 3-8228-1372-9
- ↑ Hagen & Hagen, Masterpieces in Detail, p. 352.
- ↑ Goldberg, Steve. "Hiroshige" in Lives & Legacies: An Encyclopedia of People Who Changed the World - Writers and Musicians, Ed. Michel-André Bossy, Thomas Brothers & John C. McEnroe, p.86. Greenwood Press, 2001. ISBN 1-57356-154-1
- ↑ Edwards, Cliff. Van Gogh and God: A Creative Spiritual Quest", p. 90. Loyola Press, 1989. ISBN 0-8294-0621-2
- ↑ Edwards. Van Gogh and God, p. 94.
- ↑ Edwards. Van Gogh and God, p. 93.
- ↑ Fowler, Penny. Frank Lloyd Wright: Graphic Artist, p. 30. Pomegranate, 2002. ISBN 0-7649-2017-0
- ↑ Fowler, Frank Lloyd Wright, p. 31.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Digitalni muzej - razne izdaje zbirke
